Starši, zaposleni v šolstvu, športni pedagogi in pediatri radi ponavljajo, da današnji mladostniki preživijo premalo časa pri gibanju na prostem, saj se vse preveč zatekajo k sodobni tehnologiji, zaradi katere vse več ostajajo med štirimi stenami ter vse manj komunicirajo »v živo«. Krivdo se običajno pripiše staršem, ki so odgovorni, ker otrokom in mladostnikom dovolijo neomejeno uporabo sodobne tehnologije ter jih premalo spodbujajo za gibanje na prostem, poleg tega pa so tudi sami slab zgled. Vendar pa zagotovo ne velja vse krivde pripisati staršem.
Da bi bili mladi več zunaj in bolj telesno aktivni, bi bilo treba spremeniti kar nekaj stvari v celotnem sistemu. Najprej bi bila potrebna prenova šolstva – čeprav šolniki poudarjajo, da bi morali mladi na svež zrak, namreč za to pogosto ne naredijo kaj prida. Marsikatera učiteljica v času ure športa z otroki ne telovadi, temveč jih zgolj usmerja. Veliko učiteljic je povsem zadovoljnih z uro športa v telovadnici, z otroki pa ne gredo ven – pa četudi je stadion poleg šole. Šole ukinjajo tako imenovane rekreativne odmore, ker učitelji med njimi ne želijo izvajati nadzora, temveč raje sedijo v kabinetu ali zbornici. Krožki, ki zagotavljajo gibanje in šport v času podaljšanega bivanja, ko bi se jih otroci najlažje udeležili, se ukinjajo zaradi pomanjkanja denarja. In nato se s prstom kaže na starše, ki pridejo iz službe ob petih, in po kuhanju ter skupnem obroku dejansko nimajo več časa, da bi šli z otrokom ven, saj je že večer in čas za spanje.
Varčevanje je eden od razlogov, da za več gibanja mladih ne poskrbijo niti na zdravstvenem področju. Brezplačni programi letovanj, ki so na voljo otrokom zaradi njihovih zdravstvenih težav, se staršem običajno zamolčijo.
Za spodbujanje h gibanju tako največ naredijo društva in klubi, ki ponujajo otrokom gibanje in telesno vadbo, a tudi tu so težave. Sofinanciranje klubov in društev s strani občin in države je vse manjše, stroški pa tako padejo na starše, ki si jih marsikdaj ne morejo privoščiti. In seveda je tudi tu dejstvo, da se lahko za takšno vadbo znova odločijo zgolj otroci, katerih starši so toliko »športno zavedni«, da se sami pozanimajo in otroka včlanijo v klub. Ker vadba v klubu ni brezplačna, namreč klubi svoje ponudbe ne smejo posredovati otrokom preko šole – in tako je spet manj otrok, ki bi se vključili v organizirano vadbo.